Odprava Pik Lenin 2008 - novice

Od prvega (1.) do dvajsetega (20.) avgusta bomo z odpravo Pik Lenin 2008 izven glavnega kirgizistanskega mesta; poleteli bomo v 2. največje mesto Oš in zvečer dosegli bazni tabor pod tem sedemtisočakom (7134 m). Še naslednjih 16 dni imamo na voljo za aklimatizacijo, vzpon in smučarski spust z vrha, 20. avgusta sredi dneva pa se bomo vrnili v Biškek. Dan kasneje - torej 21. - v Slovenijo.

Ker bom v omenjenem obdobju daleč stran od spleta, bodo novice o poteku odprave tule objavljali moji domači:

PS (domači).: Upamo, da bodo te objave tudi uspele, saj brez izkušenj delamo po navodilih, ki jih preko GSM-ja ali e-pošte dobivamo sproti od Jaka iz Kirgizistana. Poskusimo!


NOVICE
(Čas v Kirgizistanu je 4 ure pred našim)

21. 8. 2008 (Letališče Jožeta Pučnika)


Bojan in Jaka po prihodu v SLO.

21. 8. 2008 (SMS ob 8.15)

"Evo -- letališče Istanbul, let brez težav. Gremo jest, čez 3 ure pa odletimo proti Ljubljani. Vsem lep pozdrav!"

Tako: Vsake zgodbe je enkrat konec -- tudi te Jakove 55-dnevne v Kirgi(zi)stanu. Veseli smo, da se je končala srečno. Zato bo naše srečanje z "izgubljenim sinom" (ob 12.20 na Brniku) prisrčno in ponosno. Kako mu je po navadi čestital dedi Franci (predani planinec, ki mu je pred petimi leti tik pod vrhom Polhograjske gore odpovedalo srce)? -- "Jaka, od vraga si! Pravi planinski maček!"

Ja, res je od vraga!

Hvala in lep pozdrav vsem, ki ste spremljali te novice in našega fanta.

20. 8. 2008 (SMS ob 16.30)

"Po krasnem letu smo ob sončnem zahodu pristali na letališču Manas (Biškek). Zdaj imamo čas do 6. ure zjutraj; tedaj odletimo v Istanbul. Vsem lep pozdrav!"

20. 8. 2008 (SMS ob 11.00)

"Danes sem na hitro pogledal blog -- velika zahvala piscema! Dopoldne smo šli na bazar, zdaj pakiramo. Čez 3 ure odidemo na letališče. Lep pozdrav!"

19. 8. 2008 (SMS ob 19.00)

"Prekriti z 2 cm prahu smo prispeli v Oš. Tu bomo prespali. Jutri dopoldne imamo tu prosto; baje bo več kot +40 stopinj C. Vsem lep pozdrav."

19. 8. 2008 (jutranji SMS)
"Peljemo se iz baze proti Ošu; vreme in pokrajina sta fantastična."

18. avgust (SMS ob 15.00)

"Smo v bazi. Krasen dan! Jutri zjutraj se odpeljemo v Oš, v sredo odletimo iz Oša v Biškek, v četrtek pa poletimo iz Biškeka preko Istanbula v Ljubljano. Lep pozdrav vsem."

17. avgust (SMS ob 12.00)

"Vse je v redu. Včeraj je v ABC (T1) sestopil tudi Iztok, tako da smo sedaj vsi tu. Jemo in počivamo. Jernej je že odšel v bazni tabor, ostali gremo jutri. Vsem lep pozdrav."

15. avgust (SMS ob 16.05)

"Iztok je obrnil zaradi preveč snega, zdaj je že v T2. Vsi ostali večerjamo v ABC (T1). Močno sneži."

15. avgust (SMS ob 12.15)

"Zdaj smo že vsi razen Gorazda, Nejca in Iztoka v ABC-ju (T1). Gorazd in Nejc sta obrnila, Iztok je nekje med vrhom in T3. Sneži. Lep pozdrav vsem."

14. avgust (SMS ob 18.30)

"Danes sta Nika in Stojan prišla na vrh Pik Lenina (7134 m) . Drugi so se zaradi slabosti in hudega mraza obrnili na 6400--7000 m; zdaj so v T2 in se bodo jutri vrnili v ABC (T1), le Tanja in Marjana sta že prišli v ABC (T1). Ponoči bodo zadnji trije (Iztok, Gorazd in Nejc) odšli iz T3 proti vrhu."

Bravo!

14. avgust (tokrat telefonski klic ob 6.30)

Jaka, Bojan, Vlado in Jernej so v T1 in počasi "prihajajo k sebi" (ravno so pri zajtrku -- ob 10.30 po tamkajšnjem času). V T2 so Nejc, Iztok in Gorazd, v T3 sta Matjaž in Christine, vsi drugi se že pomikajo po grebenu od T3 proti oddaljenemu vrhu. Iz T1 jih (s teleobjektivom) vidijo kot majhne pikice. Vreme je sicer lepo, a nad gorami se že delajo meglice.

Jaka pravi, da je šele sedaj prišel nekoliko k sebi in dobil malo apetita. Počasi se tudi zaveda, v kakšni situaciji sta bila z Bojanom v torek. Tedaj ga je višinska bolezen tako zdelala, da se nekaterih dejanj ni zavedal. "Nisem znal sneti nahrbtnika z ramen, pred spustom z grebena me je nekdo ogovarjal, pa se nisem zavedal, da govori meni ..." Za to, da se je v takem stanju zmogel spustiti preko stene, se lahko zahvali le odlični fizični kondiciji, nabrani v letošnji sezoni v naših gorah.

Jaka pravi, da je Bojana in njega pri vzponu izmučila dodatna smučarska oprema (več kot 10 kg). Zato sta jo odložila malo nad 7000 m in se še slabo uro vzpenjala brez nahrbtnikov. A potem so se začele Jakove težave; spustila se je tudi gosta megla in orientacija ni bila več mogoča. Zato sta se odločila, da se vrneta. Pri smučeh (~7015 m) sta počakala, da se je megla toliko razkadila, da sta določila smer smučanja po severni steni. Jaka pravi, da je bilo smučanje med seraki "fantastično": 30-40 cm pršiča, naklon 40, mestoma med seraki do 50 st., smučanje cik-cak in iskanje prehodov med seraki, vmes čakanje na vidljivost in možnost nadaljnje orientacije. Mogoče je pa dobro, da nista videla vsega, kar je štrlelo okrog njiju proti nebu! Za to smučanje (pribl. 2000 viš. m) sta porabila več kot 4 ure.

Ko sta že mislila, da sta izven nevarnosti, je med prečenjem proti zahodu nekaj deset metrov pred njima iz megle preko serakov priletel plaz, najprej pršič (pokrila sta se čez glavo, da sta lahko dihala), nato pa je priletelo še naravnost na njiju. Sneg je bil vedno težji, vzel ju je s seboj in odložil 100 m nižje. Jaka pravi, da sta vmes letela skupaj s snegom po zraku preko ledenih sten. Bojanu je vzelo obe smuči, Jaku pa jih je zlomilo, ker je imel vezi "do konca". Pobralo mu je še obe smučarski palici in termo rokavice. Angel varuh je imel spet obilo dela!

Srečna in prestrašena sta morala med seraki in razpokami sestopiti še 150 m do točke (spet GPS), kjer sta pustila varovalno vrv. Jaka je to označil za nevarno početje -- gaženje po novem snegu, nezavarovana, spodaj pa ledeniške razpoke nepredvidljivih globin. Brrr! Uspela sta priti do vrvi. Od tam sta navezana, že po temi, gazila po ledeniku proti T1; tja sta prispela ob 22.30. Torej sta bila skupno na poti 18 ur.

Isti dan je za Jakom in Bojanom skušal priti na vrh tudi Jernej, a se je zaradi nemogočih razmer na grebenu (megla, veter, mraz) moral obrniti na 6840 m in se vračati proti T3. Ravno tako so se vračali tudi člani drugih odprav. Vidljivost je bila tako slaba, da so drugi člani raznih odprav iz T3 postavili ljudi na vsakih 40 m proti grebenu, da so usmerjali prihajajoče v pravo smer. Prvi so se vrnili v T3 šele okrog 22. ure, zadnji pa šele v prvih urah naslednjega dne.

Po vsem tem, na srečo, sta Jaka in Bojan živa in zdrava v T1 (ABC) in že mislita na vrnitev domov. Po načrtu naj bi se v bazni tabor spustili 18.8.; tu se napoveduje poslabšanje vremena.

Ob vsem tem je zanimivo tudi to, da imata Jaka in Bojan opekline na jeziku. Očitno se tam gori diha podobno, kot dihajo psi, ko jim je vroče. Pa če ostane le pri tem, smo (so) lahko vsi zelo zadovoljni!




13. avgust (SMS ob 18.50, tam 22.50)

"Grem spat - od včeraj počasi prihaja za mano. Psiha kar muči in vse me boli. A itak bom OK. Greste letos kolesarit?"
PS: Očitno mu po vseh naporih v zadnjem času iskrica že preskoči v SLO. Seveda gremo kolesarit. Greš z nami?

13. avgust (SMS ob 16.15)

"Vlado se je spustil s padalom iz T3 v ABC, mi trije smo tu v ABC-ju, 4 so v T2, ostalih 12 v T3 in gredo jutri najbrž na vrh. Mi bomo še počivali."

13. avgust (SMS ob 8.30)

V kratki minuti, preden je bila prekinjena zveza s satelitskim telefonom, je Jaka utegnil povedati, da sta z Bojanom v ABC-ju (T1) in da "prihajata k sebi" po včerajšnjih dogodkih. Proti vrhu sta se iz T3 podala ob 5-ih po tamkajšnjem času in po vseh Jakovih težavah s prebavo v preteklih dneh. Dobro sta napredovala, dopoldne sta še imela krasno jasno vreme in malo vetra, tekom dneva pa se je začela pojavljati gosta megla, tudi snežiti je začelo pri -20 st. Nekaj nad 7000 m, med dolgotrajno hojo po grebenu proti vrhu, ko nista več imela občutka, koliko je še do vrha, je Jaka pri sebi opazil simptome možganskega edema (motena orientacija in koordinacija gibov, otežena komunikacija, huda zaspanost), zato sta se z Bojanom odločila za takojšnji spust. Trenutna razjasnitev na nebu jima je pomagala pri orientaciji. Odločila sta se za spust direktno po severni steni Pik Lenina na spodnji ledenik, saj je bilo najboljše zdravilo za Jakove težave hiter spust. Po pribl. 2000 m "čudovitega" spusta po pršiču, med mogočnimi seraki, naklon 40-50 st., sta prišla na ledenik; v megli sta z GPS-om iskala mesto, na katerem sta pred dnevi pustila vrv za varovanje pri načrtovanem smučarskem spustu preko ledenika do ABC-ja (T1). Naenkrat je "iz megle" prihrumel plaz in ju odnesel pribl. 100 m niže. Jaka pravi, da sta oba srečno "izplavala" -- Bojan je ostal brez smuči (le kaj bo rekel Davo Karničar, ki mu je posodil svoje smuči?), Jaka brez termo rokavice in palic ter z zlomljeno smučko. Tako se je prekinil njun spust na smučeh; pot v T1 sta nadaljevala peš, utrujena. Medtem se je že tudi stemnilo in okrog polnoči sta končno prišla k trojici kolegov v T1. Natančnejše informacije bodo sledile, ko bo spet delovala satelitska povezava.

12. avgust (ob 20.30 -- VESELA NOVICA!)

Jaka je ravnokar telefoniral iz ABC-ja (T1). Z Bojanom sta uspešno opravila današnji podvig -- povzpela sta se na predvrh (7100 m), slabo uro oddaljenega vrha zaradi megle in sneženja nista našla, Jaka pa je dobil simptome možganskega edema. Nato sta se po severni steni spustila s smučmi (pribl. 2000 m). Na začetku ledenika pod steno sta iskala vrv, ki sta si jo med vzponom ABC-T2 pripravila za smučanje po ledeniku do ABC-ja (T1). Med iskanjem ju je v megli in sneženju pozno popoldne (19 h) presenetil plaz z vrha in ju nesel pribl. 100 višinskih metrov; počasi sta "izplavala", a sta ostala brez smučke oz. z zlomljeno smučko, zato sta peš nadaljevala do ABC-ja. Tam ju je pričakalo nekaj kolegov iz odprave in ti so poskrbeli zanju. Jaka in Bojan sta tako dosegla svoj cilj, zato bosta zdaj počivala (Jaka je rekel, da verjetno tu ne bo več obul pancarjev). Drugi odpravarji jima sledijo po taborih proti vrhu.
In zdaj lahko zbrišem svoj današnji spodnji zaskrbljeni zapis, kajne? Ah, nič, naj kar ostane! Očitno je pomagal -- pol ure po njegovi objavi je poklical Jaka.
Jaka vse lepo pozdravlja, jaz pa želim vam (in sebi) mirno in lahko noč!

12. avgust (ob 20.00)

V Sloveniji se dan preveša v noč, v Kirgizistanu je že polnoč -- toda danes nam ni Jaka poslal nobenega SMS-a. Njegovi domači srčno upamo, da gre le za komunikacijske zaplete, in smo ves čas na preži, da bomo zaslišali odrešujoči pisk na mobitelu in prebrali veselo novico o uspešnem spustu v ABC.
Nismo še obupali -- zaupamo namreč v Jakove in Bojanove izkušnje, v njuno razsodnost in znanje, v njun pogum. Le nepredvidljive narave (snega, mraza, ledu, plazov, razpok) nas je malo strah ... Jutri se spet oglasimo!

11. avgust (popoldne)

Jaka je v enem od opoldanskih SMS-ov napisal: "Počasi nas pobira." Na moje vprašanje, kaj to pomeni, je odgovoril: "Da pokurimo več, kot lahko pojemo in kot lahko absorbira telo. To je običajno za te višine. Počitka nad 6000 m ni več, zato bova šla jutri na vrh in nato naravnost v ABC (T1)."
Domači in vsi, ki spremljate Jakova in Bojanova prizadevanja na gori, bomo jutri zagotovo še bolj mislili nanju in upali, da bomo čim prej prejeli sporočilo iz ABC-ja. Vem, da si želita priti na vrh, a za nas doma je najpomembneje, da se oglasita iz ABC-ja!
Še to: Danes ob 19.30 bo v župnišču v Radovljici predavanje o Kirgizistanu; predaval bo radovljiški rojak misijonar p. J. Mihelčič, ki že nekaj let živi in dela v Biškeku.

11. avgust (opoldne)

Okrog poldne smo prejeli nekaj Jakovih SMS-ov; njihov povzetek: "Z Bojanom sva še hitreje kot zadnjič prišla v T3 (6130 m). Počutiva se super; meni je antibotik že "prijel", tako da se prebavne težave umirjajo. Zdaj kuhava -- zmazal bom pašto carbonara in čokoladni mous. Nadoknaditi moram čim več, ker se tu pokuri ogromno kalorij (za pot iz T1 v T2 in nazaj v T1 več kot 7000 kcal!). Vso noč in do sedaj je snežilo. Imava 15 cm novega snega. Zdaj je jasno."

10. avgust

Jaka je danes dopoldne (9.00--11.00) poslal več SMS-ov, večinoma o svojih prebavnih težavah, ki so se spet pojavile (na srečo v milejši obliki kot pred nekaj dnevi). Po zdravniškem nasvetu je začel jemati antibiotike (Ciprobay); po teh je moral poseči tudi pred dobrim mesecem na svoji prvi odpravi. Ugiba, kaj je vzrok za težave: višina, hrana (travelllunch), okužba, napor? Z Bojanom počivata v T2 -- spita, pijeta, jesta, sušita opremo. Jaka pije le čaj (sadni, prinešen iz Slovenije), izotonike je raje nehal piti; Bojan je skuhal gobovo juho (to je za Jaka prva netravellunch hrana v zadnjih dneh), nato še govejo in še dve -- Jaka je napisal, da so juhice "zakon"! V šotoru je +35 stopinj, zunaj v senci +5, ponoči pa -8; na vrhu je/bo ok. -17 stopinj. Jakov kolega "mraziščar", meteorolog Gregor mu iz Ljubljane sporoča vremensko napoved. HVALA! Jutri se bosta z Bojanom verjetno podala v T3, v torek pa na vrh.

9. avgust

Posredujem SMS, ki ga je Jaka poslal ob 17.00 (po našem času): "Živijo! Vse ok oz. celo super! Danes sva prišla z Bojanom povsem brez težav in v polovičnem času na tabor T3 (6100 m). Postavila sva šotor in v njem pustila čisto vso opremo za naskok na vrh -- vključno s smučmi in hrano. Z nama je bil še Jernej; tudi on je postavil šotor. Potem sva v eni uri pridrsala nazaj v tabor T2. Jutri bova tu počivala. Čakava le še na ugodno vreme. Mogoče bova šla v ponedeljek na tabor 3 in v torek na vrh. Danes so prišli iz ABC-ja v tabor T2 še štirje naši; zdaj nas je v taboru T2 devet, v ABC-ju pa deset. Iztok pravi, da sva z Bojanom že aklimatizirana za vrh. Vsem lep pozdrav!"

8. avgust

Jaka se je ok. 17.00 (po našem času) oglasil z naslednjim SMS-om: "Vse ok. Tule na taboru T2 (5430 m) se počutim res fenomenalno. Z Bojanom bova jutri verjetno šla na tabor T3, malo čez 6000 m. Drugi se vračajo v ABC. Vsak dan pade malo snega, dopoldne je pa šajba! LP."

7. avgust

Jakov spodnji jutranji SMS dopolnjujem s popoldanskim: "Moje okrevanje poteka uspešno. Sem v sms-stiku z Marjeto (tj. Jakovo teto in osebno zdravnico -- zahvala tudi njej!). Pijem nelit, močno razredčene izotonike in čaj, pojedel sem en travellunch paket musli in cel krožnik riža. Moči se mi vračajo, bruhanja in driske ni več. Ves dan poležavamo in igramo tarok. Osem naših je v taboru T2, drugi smo v ABC-ju. Zadnjih nekaj ur imamo nevihto s sodro, je že belo. Z Bojanom bova jutri verjetno šla naprej; če pa ne bom danes zvečer povsem ok, bova šla pojutrišnjem."

Zjutraj smo prejeli tale Jakov SMS: "Dobro jutro! Včeraj smo počivali, nekaj odpravarjev je šlo še na aklimatizacijo do 4900 m. Vreme imamo noro lepo, ves dan brez oblačka! Popoldne mi je v 10 minutah postalo zelo slabo in potem sem v 5 urah izbruhal čisto vse, kar sem pojedel včeraj. Ponoči sem imel drisko in sem bil povsem uničen. Tu v ABC-ju je kar nekaj težav z vodo in hrano. Vsi naši smo že v ABC-ju, nekaj jih gre zdaj v tabor T2; mogoče bodo tam prespali. Jaz bom danes počival in prihajal k sebi; sem močno dehidriran. Bojan me bo počakal tu. Vsem lep pozdrav!"

Domači upamo, da si bo Jaka, ki je sicer fizično in psihično zelo "natreniran", kmalu opomogel. Seveda se Bojanu lepo zahvaljujemo za prijaznost in skrb.

5. avgust

Jaka je ravnokar poslal naslednji SMS: "Ponoči je tu do 4000 m padal sneg, v ABC-ju smo imeli 15 cm pršiča. Zjutraj se je vreme uredilo in z Bojanom sva se povzpela do tabora T2 na 5430 m. Tam sva pomalicala in postavila šotor. Zvečer sva sestopila nazaj v ABC; tja je že popoldne prispela večina članov odprave. Počutje je še vedno odlično. Jutri bo dan za počitek. Vse lepo pozdravljam."



(Google Earth)

4. avgust

Jaka sporoča: "Z Bojanom sva že na ABC-ju (T2) na 4420 m, drugi so še v baznem taboru in bodo za nama prišli jutri. Tu rahlo sneži, že ves dan so plohe in nevihte. Včeraj sem pred zajtrkom skočil na vrh zahodno od baze (4050 m), po zajtrku pa smo skupaj šli na sedlo (4150 m); tam smo se testirali, nekaj nas je skočilo še na bližnja vrhova (4200 in 4296 m). Vreme, počutje in sneg bodo odločili, kako bomo nadaljevali. Časa je 14 dni, volje je tudi dovolj. Družba je odlična, tukaj Iranci prepevajo s kitaro. Vsem lep pozdrav!"



2. avgust

Posredujem SMS, ki ga je Jaka poslal ob 20.00 (po njegovem času) oz. ob 16.00 (po našem):
"Smo v baznem taboru (BT-3625 m) ; videli smo že Pik Lenin in okoliške vrhove. Pretežno oblačno je, rahlo vetrovno, a suho. Vzdušje in počutje odlično. Vsem lep pozdrav."


Foto: Simona Grabec, Tadej Zorman , AO Kranj 

1. avgust

Poletna vročina pritiska. V Ljubljani je bilo čez dan 28-30 st. C, v Biškeku (Kirgizistan) pa okrog 42 -- toliko je tudi v Ošu (v južnem delu Kirgizistana); tja so odpravarji zgodaj dopoldne prispeli z letalom iz Biškeka in v senci namerili 39 st. C. Jutri se bodo podali proti jugu in v višjih legah bo hladneje. Blagor jim!
Kmalu bodo torej videli svoj cilj -- Pik Lenin.



Danes so imeli priložnost opazovati sončni mrk (80 %). Jaka se je na to že doma dobro pripravil; s seboj je vzel vse pripomočke, potrebne za varno opazovanje in fotografiranje tega pojava (očala, folijo za fotografiranje ...). Mrk so opazovali z griča nad mestom, nato so šli na bazar.

Delni mrk se je videl tudi v Ljubljani. Kolega Matjaž mi je poslal tole fotko:





31. julij

Ekipa Jaka + 18 novih članov odprave, ki so danes zjutraj prileteli iz Ljubljane v Biškek, se že spoznava. Jaka kot pridruženi član namreč pozna le dva člana ekipe - Iztoka in Bojana. A po nekaj urah druženja že prihajajo navdušeni SMS-i. Kot kaže, se obeta odlična družba. To pa je že veliko!

30. julij

Včeraj zvečer smo v Kranj (h g. Bojanu Kovačcu) odpeljali dodatno opremo za tretjo epizodo Jakovega bivanja v Kirgizistanu -- tj. za odpravo na Pik Lenin (puhaste rokavice, neoprenske protektorje za noge, klasični cepin, dehidrirano hrano ...; vse po spisku, ki je priletel od Jaka iz Kirgizistana). Vse je dobro spakirano; dekleta in fantje danes popoldne odletijo z Brnika (s Pučnika je malo čudno).

29. julij

Podatek s spletne strani http://www.alpikor.org/index.php?p=4883: Alpinistično-raziskovalna odprava "Pik Lenin 2008" bo potekala od 29. julija do 21. avgusta 2008. Naš prvi cilj bo osvojitev 7134 m visokega vrha vseh udeležencev odprave, poleg tega pa znanstveno- raziskovalno delo na področju fiziologije napora na povečani nadmorski višini. Delo bo potekalo v sodelovanju z Inštitutom za šport - Laboratorij za biodinamiko telesnega napora.