SPET DOMA!!!

Vsega lepega je enkrat konec in tako je bilo tudi z letošnjimi norimi počitnicami v Kirgizistanu. Po 55 dneh sem včeraj končno spet stopil na slovenska tla, pa kako sem bil vesel šele pogleda proti Kamniško-Savinjskim Alpam in Julijcem (žal v oblakih)! Pa seveda staršev in Joži z Mojco, ki so me vsi pričakali na letališču.

Počasi se vračam v "normalno" okolje brez oporečne vode, špalten, termo perila, puhovke, sončne kreme ... v zadnjih dneh sem spet pojedel nekaj, kar je skalilo mir moji prebavi; včeraj sem ob prihodu na Brnik komaj stal, doma sem se takoj zavil v spalno vrečo, saj me je zeblo, bolela me je glava, bil sem zelo utrujen. Še kosilo sem napol prespal, zvečer pa je bilo vse skupaj že malo čudno --> toplomer mi je dvakrat pokazal +38.8°C. Temu primerno sem počasi povsod izgubljal tekočino. :(

Danes pa že ob 5h pokonci - v Kirgizistanu je bila ura 9. :) Nisem torej še preklopil. Danes se počutim bolje, tudi prve preiskave krvi so v redu. Morda pa je bilo vse skupaj le posledica utrujenosti, neprespanih noči, potovanja in sprostitve napetosti po prihodu domov.

Geografi in nekateri mraziščarji se jutri za teden dni odpravljajo na Orjen, Prokletje in Durmitor - seveda sem z njimi nameraval tudi sam, a kaj, ko imam sedaj naslednje preiskave v ponedeljek dopoldne. Jok brate, odpade. :(

SREČNO POT v Črni gori!!!

Danes moram razpakirati, pospraviti opremo, ugotoviti, kaj mi manjka in kaj moram reklamirati (npr. smučarske vezi, smuči, nahrbtnik)... potem pa že urejati fotografije, saj nimam prav veliko časa za obujanje spominov - v prvih dneh septembra imam že izpite.

Za mano sta skoraj 2 meseca, v katerih sem doživel toliko novega, kot prej v nekaj letih ne. Z doseženim sem zelo zadovoljen, predvsem pa sem vesel srečne rešitve iz vseh težav (2 padca v razpoko, plaz, začetek višinske bolezni ipd.) in novih poznanstev z druge odprave.

Več pa, ko se mi misli malo zberejo. :)