Begunjščica za začetek, SZ greben, Lenuh

Bil je že čas za kakšno pošteno turo in preležane (viroza) dobre razmere med prazniki so me na prvi delavni dan v tednu zvlekle na Zelenico.

Še preden se je dan dobro začel, sem hodil po smučišču proti Zelenici; napovedano je bilo oblačno vreme, Vrtača pa si je vseeno izborila nekaj jutranjega sonca.




Na Šentancu sem naletel na čudno speljano smučino, razmere niso bile dobre, pogrešal sem srenače in na koncu obupal ter zadnjih 50 m do grebena premagal peš. Na grebenu sem bil kar začuden, ko sem opazil luštno vreme na drugi strani.



Do vrha Begunjščice je bilo še čisto malo, a tokrat zelo veliko - skoraj 2 uri sem se mučil navzgor. Ne gre vedno 100 na uro! :)



Aja, zakaj sem sploh šel nevemkolikič na Begunjščico - Nejc je pred dnevi poročal, da je na SZ grebenu že dovolj snega za smučanje in ker te smeri še nisem smučal, sem jo šel pogledat. Še nikoli nisem peljal smeri z oceno težko (V) "na pogled", torej brez vzpona po njej, pa še v tej zimi nisem toliko presmučal in me je pred smučanjem kar malo skrbelo.



Skrbi so bile seveda odveč - od lanske zime so si noge zapomnile vse, smučanje je bilo kul. :) Žal je smer tipično nesmučarska, vmes je celo slabih 10 m vzpona, večinoma pa smučaš tik ob grebenu. Je pa za razliko od zgonjenih grap malo bolj razgibana.



Z grebena sem se nato po Grapi v SZ grebenu spustil na Zelenico; razmere so bile slabe (kloža) in ob smučišču sem skoraj 10 minut resno premišljeval, ali naj se že spokam domov, ali grem še kam. "Brez nič ni nič" in sem šel pogledat še Lenuha, ki se me je v prejšnjih zimah uspešno otepal (več kot 3 x). Dva dni pred tem je šel čez Lenuha Nejc, dan prej pa Urbanovc, zato sem sklepal, da se ga da presmučati.



Že čisto spodaj je bilo jasno, da bo šlo na tesno. Povsem levi vstop (gledano od spodaj), kjer sta smučala predhodnika, je bil preozek za SMUČANJE, srednji še ožji, povsem desni pa širok. Po srednji grapi sem se vzpel prvih 100 m in se držal kar naravnost navzgor - torej bolj desno od ostalih. Prehodi so bili ves čas smučljivi prav do konca grape. Smola pa taka.



Na vrhu sem bil spet v dilemi, kaj naj storim; naj se spustim po Zahodni grapi (kot že kdaj prej zaradi slabega Lenuha) ali naj grem vendarle prvič s smučmi po Lenuhu. V zadnjem letu sem po spletu srečnih okoliščin dobil občutek, kdaj je treba obrniti oz. nehati, kar bi najbrž bilo potrebno na spodnjem koncu Lenuha.

Zgoraj je bilo super, suh sneg, v prvi grapi od zgoraj celo preveč mehkega snega, ki se je plazil. Ena smučina od predhodnikov se je strogo držala stopinj in je zato bilo kar nekaj štamfanja, druga je bila bolj zračna in smučarska. Se ve, kateri sem sledil. :)



Spodaj sem se odločil pogledati grapo, po kateri sem prišel, in poskusiti najti prehod v eno grapo bolj zahodno (gledano od spodaj). Ni mi uspelo, sneg je bil slab (skorja) in sem brez uspeha ril proti sosednji grapi. Nad spodnjim (preozkim) skokom sem smuči snel in na Šentanca tistih 10 m sestopil peš.



Smučanje do avta ni bilo prav prida, kloža, smučišče pa zelo trdo. Sem že hotel reči, da mi je bilo žal za pot, pa sem se pravočasno ugriznil v jezik. ;)

Torej mi spet ušel leni Lenuh. Ga že dobim! :)

Severozahodni greben (V, 400 m)
Grapa v severozahodnem grebenu (III+, 200 m)
Lenuhova grapa* (V+, S5, 300 m)