Lov na temperaturni rekord (-41.7 °C)

Tale objava je izrazito vremensko/hribovsko (mraziščarsko) obarvana.

Na prvo letošnjo nedeljo (4. januarja) so meteorološki modeli vsi po vrsti za 4-5 dni vnaprej napovedovali izjemno suh in precej mrzel zrak nad Slovenijo. Ta naj bi k nam v višinah začel dotekati po prehodu hladne fronte v četrtek, 8. januarja, pri nas pa bi ostal še dooolgo (močan anticiklon).

Napoved modela GFS (Global forecast system - glavni ameriški meteorološki model); številske oznake na levi (od 1050 do 100 mBar) pomenijo zračni tlak oziroma višino, rdeče oznake (-100 do 40 °C) so temperatura, na desni navpični osi pa sta prikazani hitros in smer vetra. 1023 mBar ustreza morski gladini, 850 mBar pribl. 1500 m, 800 mBar 2000 m, 750 mBar 2500 m, 700 mBar 3000 m. Zelena črta prikazuje potek temperature rosišča po višini, rdeča pa temperaturo zraka.

Vir: NOAA ARL

Za raziskovalce mrazišč taka napoved pomeni "akcijo" - v mraziščih je dogajanja največ, ko smo pozimi v območju anticiklona, zato se ob takih situacijah odpravimo na teren. Suh zrak, nizke temperature in mirno ozračje nam torej prinesejo možnosti za ekstremen padec temperature v mraziščih.

Absolutna mera za vlažnost zraka je absolutna vlažnost, torej masa vodne pare na prostorninsko enoto zraka (g/m^3), v resnici pa je najbolj uporabna temperatura rosišča. Slednja nam pove, pri kakšni temperatur bi ob ohlajanju (brez dodajanja ali vzemanja) zraka nastala megla. Kasneje (pri nižji temperaturi), ko nastane megla, bolj je zrak suh; v najbolj "težkih" poletnih dneh je temperatura rosišča ponavadi več kot +25 °C (ogromno vode v zraku), v najbolj mrzlih zimskih dneh pa do -20 °C (velja za nižinski svet). Tokrat je bila napoved ekstremna, saj je za sredogorje in visokogorje napovedovala zelo malo vetra in ekstremno suh zrak s temperaturo rosišča pod -40 °C (oz. celo pod -55 °C v visokogorju - vodne pare je v zraku načeloma vedno manj z naraščajočo višino).

Napoved GFS še v tabeli:


Napovedani vremenski pogoji so z veliko verjetnostjo kazali na temperature pod -40 °C v sredogorskih mraziščih in pod -50 °C v visokogorskih. V mraziščih se namreč v ugodnih pogojih lahko ohladi tudi 40 stopinj pod temperaturo zraka v okolici izven mrazišča in 20 stopinj pod temperaturo rosišča zraka (vlaga se začne izločati - rosa, slana - in je je zato vedno manj).

Najnižje temperature so bile zaenkrat izmerjene na Komni (3.5.05 -41°C, 15.1.06 -40°C, 25.1.06 -41.7 °C), saj ima ta sredogorska kraška planota izvrstne pogoje za ekstremno ohlajanje. Gotovo pa to niso najhladnejša območja v Sloveniji, saj meritve v mraziščih Fužnarskih planin kažejo, da je tam lahko ravno toliko (včasih tudi bolj) mraz kot na Komni. Višje ležeča mrazišča imajo zaradi manjše količine ozračja nad sabo potencial večji, kar so pokazale tudi meritve v mraziščih na 1800 in 2300 m, žal pa se z naraščajočo višino zmanjšujejo obdobja brez vetra, ki lahko povsem prepreči nastanek inverzije.

V noči s četrtka na petek (8./9. januar) smo v sredogorskih mraziščih pričakovali manj kot -40 °C (drzne, a realne napovedi so bile pod -45 °C), v visokogorskih pa med -50 in -55 °C (alpski rekord je nekaj manj kot -53 °C, evropski pa še stopinjo manj), zato smo se mraziščarji odpravili na teren. Šesterica (Tjaša, Andrej, Gregor, Iztok, Matej, Matjaž) s Slovenskega meteorološkega foruma je šla že v četrtek popoldne na Komno čakat rekord, jaz pa sem šel na vse (zgodovinski mraz) ali nič (zelo redko veter tam NE piha) v naše najvišje mrazišče na 2300 m.

To so bile priprave!!! Moral sem na kup zbrati vso opremo od poletnih odprav in še kakšen kos več, Boštjan mi je spet posodil svojo puhovko (s katero sva šla poleti na 7000 m, HVALA!), opremo za kuhanje in bivakiranje, saj nisem vedel, kako (in kje) bom končal v četrtek zvečer. Na -50 °C pa nisem hotel zmrzniti. :) Opoldne sem se pripeljal v Bohinj, še vedno je rahlo snežilo in močno otovorjen sem od razcepa dolina Suhe/Voje krenil proti Fužnarskim planinam. Bilo je skoraj -10 °C, a mi zaradi težkega nahrbtnika in tempa ni bilo mraz. Zelo nepremišljeno sem imel obute nove notranje čevlje pancarjev (do sedaj sem jih imel le 12. avgusta 08 - proti vrhu Pik Lenina), ki so me še pred Pl. pri Jezeru močno ožulili na peti in me tiščali na gležnju. Nad Pl. Blato sem prišel v meglo in na pobočjih Slatne (Krede?) nisem imel pojma, kje sem, rahlo je snežilo, sneg pa je padal na zmrznjeno podlago in zato mi je občasno močno spodrsavalo. GROZA!!! Bil sem že pošteno utrujen, razen 2 powerbarov in 1 litra pijače nisem imel pri roki nič - nahrbtnik je bil poln obleke in opreme za bivak. Tam na pribl. 1800 m sem že skoraj obupal, a me trma ni spustila v dolino in 10 minut po najhujši krizi sem prišel iz srednje oblačnosti v jasno popoldne! :) Od zgoraj je že dotekal suh zrak, sonce me je v brezvetrju prijetno grelo, motile pa so me snežne zavese na vrhovih. Slab obet za nočno inverzijo. Za Kopico sem počasi lezel proti Vratcem in bil zelo utrujen, ko sem jih po slabih 4 urah od avta tudi dosegel.

Lovila me je noč, jaz pa sem želel pred zahodom sonca priti čez prečko pod Vršaki, ki me je je vedno najbolj strah (plaz/zdrs, redko OK). Pred začetkom prečenja sem naredil malo pavze, da sem prišel k sebi, nato pa sem se je lotil kar s psmi na smučeh - napaka! Sneg je bil zelo spihan, pretrdo. Robniki niso dobro grabili in spodnjo smučko je odnašalo, tako da sem izgubil precej energije za ohranjanje višine. Najbolj strm del je bil pretrd, zato sem se sezul in v roke prijel cepin, smuči in palice pa sem nosil v rokah (nahrbtnik je imel trakove potrgane). Ker je bilo okoli -15 °C in je na mokre roke s tekaškimi rokavicami pihal veter do 15 m/s, mi je izjemno zanohtalo, tako da sem se moral na prečki večkrat ustavljati in prste segrevati v žepih. Potem blazinic treh prstov nisem čutil še 10 dni ...

Prihod na strmino med Prehodavci in Hribaricami je pomenil uspeh; tudi če bi me tam ujela noč, ne bi bilo hudega. Zelo izmučen sem mrazišče na Hribaricah ugledal pol ure pred zahodom sonca oz. po petih urah vzpona iz doline (2000 višinskih metrov in več kot 10 kilometrov).

Tako izmučen, lačen in žejen sem se lotil kopanja bivaka v opast; kmalu je dnevno svetlobo zamenjala čelka in po dveh urah sem nakopal toliko, da sem se lahko ležeč raztegnil. :) Zunaj je kraljeval veter pri manj kot -10 °C, v mojem snežnem bivaku pa je bilo od -3 do -1 °C in seveda brez vetra. :) Sledilo je preoblačenje, potem sem zlezel v spalko in začel topiti sneg za čaj in večerjo ... mmmm ... čeprav sem imel po poletnih odpravah dehidrirane hrane vrh glave in polno rit, sem bil Travellunchov tokrat res vesel. "Beef Stroganof" (goveja rižota) in "Potatoe Hot Pot" (pire krompir) sta bila dovolj. :) Najedel in napil sem se šele po 2 urah, takrat mi tudi ni več bilo mraz, zato sem šel pogledat ven.

Fantastična noč v arktični zračni masi ... tisočere zvezde, sneg, hribi, "precej napolnjena" luna. In popolna samota. Najbližji so bili prijatelji mraziščarji na Komni in pa meteorologa na Kredarici. :) Na dno mrazišča sem nesel kol in nanj pritrdil 2 alkoholna minimalna termometra (digitalni registratorji, ki jih uporabljamo v mraziščih, merijo do -41 °C, živo srebro pa je pri temperaturah, kot smo jih pričakovali, ni uporabno), ki merita do -50 in -60 °C in označita najnižjo doseženo temperaturo. Ob 21 h je bilo na Hribaricah v prosti atmosferi (torej izven mrazišča) -12 °C, na dnu mrazišča pa -16 °C, že pribl. 10 metrov nad dnom mrazišča pa je veter občutno razbijal inverzijo.

Poiskal sem signal in domačim sporočil, da sem živ, ter poklical mraziščarje na Komno. Tam je bilo v mrazišču Luknja (900 m pod mano) je bilo že manj kot -25 °C!!!
Potem sem šel okoli 22 h nazaj v brlog in ob poslušanju glasbe (v dolini za to ni časa, pozornosti) zaspal bolje kot doma. :) Zbudil sem se že zgodaj (okoli 4 h) zjutraj in slišal veter. Slabo, slabo. Ker nisem imel kaj početi, sem zaspal nazaj, nato pa okoli 7 h vstal skupaj z novim dnevom. Ko je sonce osvetlilo Kanjavec, sem že bil na robu mrazišča pripravljen, da izmerim rekord. :) :) :) A glej ga, zlomka - še vedno je bilo na robu -12 °C, pihal je zmeren JV veter. Jao. Oblečen za najvišje vrhove sveta (puhovka, neoprenski protektorji čez pancarje, nekaj podkap, rokavic, 4 sloji hlač) sem se na smučeh začel spuščati v mrazišče in spotoma meriti temperaturo. Kmalu sem videl, da ne bo nič ... do ~15 m nad dnom je bila inverzija šibka in temperatura ni padla pod -20 °C. No, na dnu mrazišča sem izmeril -31 °C, ravno toliko pa sta kazala tudi termometra na dnu in toliko je bila najnižja temperatura zadnjih 12 ur (odkar sta termometra merila). Nič ne bo! :(

Triglav s Hribaric - kdo ve, kaj je tista piramida zraven Aljaževega stolpa?!?!


Kanjavec


Vzpel sem se iz mrazišča na drugo stran, malo poslikal in posnel (s kamero - posnetki kmalu!), veter se je začel umirjati in čez pol ure sem spet pikiral na dno mrazišča. Tokrat je kazalo -35 °C (drugi -34 °C)! Prekleti veter ... No, vsaj osebni minimum sem doživel (do takrat je bil -34 °C na Jelovici 26.1.06).

Pri -35 °C


Dokaz :)



Improvizirano merilno mesto temperature



Upal sem, da se bo ob odsotnosti vetra, ki se je dejansko umiril, nemoteno ohlajalo še vsaj uro ali dve in se tako ohladilo pod -40 °C, pa ni bilo nič. Sonce je pognalo konvekcijo in zrak se je začel mešati.

Potem sem šel na območje s signalom in izvedel za rekord na Komni - kar -49.1 °C je bilo tam ponoči, v tistem trenutku pa okoli -43 °C! NORO!!!

Sledil je zajtrk v brlogu ("Breakfast muesli"), priprava čaja, pospravljanje. Malo pred poldnevom sem šel spet na dno mrazišča, bilo je še -26 °C in ker se je veter povsem umiril, sem oba termometra pustil tam - za vsak slučaj, če bi bile razmere relativno ugodne še v naslednjih nekaj nočeh (tako je kazalo).



Potem pa spust v dolino po smeri pristopa ... smučarija je bila super, trda kloža, čez prečko pod Vršaki sem elegantno zapeljal, potem pa štamfal in nekaj časa peš stopical na Vratca.

SBG iz Za Kopice


Poiskal sem direkten prehod na Pl. Ovčarija vzhodno od Bele glave in na planini razočaran ugotovil, da so merilni instrumenti zasuti pod snegom. ŠKODA. Čez Pl. Viševnik in Pl. pri Jezeru sem do treh popoldne prismučal do avta. Izmučen, premražen.

Mimo Bele glave proti Ovčariji


Za Kopico s Kopico


Planina Ovčarija






Škoda, da vreme ni ubogalo napovedi (tako močan veter ni bil napovedan), a ne vdam se - prihodnjič grem spet gor!!! Vsaj zimski bivak sem doživel, če ne drugega. Čeprav tale je bil delno načrtovan. ;)