ORTOblog

= splet hribov, smučanja, vremena, fotografije in še česa.

"V tretje gre rado" in tako je spet šlo s smučmi s Triglava!  

S Samom (Kociper, AK Vertikala) sva v sredo, 15. aprila, smučala z Očaka po (najbrž) doslej še nepresmučanih prehodih.

Pred manj kot mesecem dni (18. marca) smo Maja, Borut, Rok, Jure, Samo in jaz smučali z Malega Triglava na Planiko (ttp://ortosplet.blogspot.com/2009/03/dvanajst-smuci-z-malega-triglava.html) in takrat je bil Veliki Triglav premalo zasnežen za kakršen koli smučarski spust. Velika količina novega snega konec marca, ki je očitno padal pri dovolj visoki temperaturi in brez močnejšega vetra, je le zalila nekatere smučarske prehode. Fotografije smučarjev s Kredarice so kazale lepo zalit desni (zahodni) del SV stene Triglava, pa tudi Veseli tobogan je izgledal kar lepo. Toda treba je bilo počakati razmere, saj je padlo preveč novega snega, zato sem prejšnji teden opustil misel na smučanje.

Potem pa se je oglasil Samo, ki je bil na Triglavu v ponedeljek zjutraj; smučarske načrte mu je porušila megla in ravno zaradi nje je iznad Müllerjevega kamina po "xy" (neznanem) prehodu (namesto kakšne lepše variante) zlezel na greben. Žal je moral smuči nesti tudi dol.

Kljub smučarski nezanimivi (oz. v letošnji zimi celo odbijajoči!) Krmi sva se dogovorila, da poskusiva še 2 dni po njegovem vzponu - torej v sredo.

Po treh urah spanca sva se malo čez tri zjutraj prestavila iz dveh avtov v enega in v naglici sem pozabil vzeti s seboj smučarske palice. NAPAKA!
Ura je bila pol petih, ko sva začela hoditi skoraj iz Radovne po dolini Krma. Sneg je na planem ponoči dobil skorjico, v gozdu pa prav nič. S smučmi je kar šlo, namesto palic sem si poiskal dve veji. Za silo je bilo, le prepogosto sta se veji udrli v sneg. V dobre pol ure sva bila pri "garažah" - hvalabogu! Letos se Krma vleeeče kot že dolgo ne. Hoja v klanec je bila seveda bolj prijetna od ravninske monotonosti, jaz pa sem s težavo kljuboval zaspanosti. Če bi se usedel, bi najbrž zaspal. :)

Nad gozdom sem v nogah zaradi čudne tehnike hoje (s smučmi, brez pomoči rok - palic) dobil neobičajne bolečine v kolenu, zato sem smuči pospravil na nahrbtnik in nadaljeval peš, Samo pa je še naprej stal na psih. Gaz je bila lepo zbita in pomrznjena, okoli pa se je udiralo. Neki planinski turisti so ob sestopu uničili stopinje in zgladili gaz. (NE!)HVALA! Dobro nama je šlo, v dveh urah od garaž sva bila pod Kalvarijo, sonce je že omehčalo pomrznjeni sneg, tako da je tudi Samu na smučeh šlo bolje, gaz pa je nad 2000 m že nekdo "popravil" (oz. so se turisti drsali izven gazi).



Imela sva praktično brezvetrje in toplo vreme, sneg tudi za peš hojo dovolj trd, a ne leden! Tudi brez palic ni bilo težav.





Ob 20 čez osem sva prišla na Kredarico.



"Zimsko osebje" Triglavskega doma mi je priskrbelo smučarske palice, brez katerih seveda ne bi upal smučati z Vrha, HVALA! V nekaj minutah sva se s smučmi spustila nad ostanke Triglavskega ledenika, se malo potiskala, poštamfala in se po robnikih pripeljala na uravnavo pred začetkom Kugyjeve police.



Misel na smučanje po Veselem toboganu (24. april 2008, glej zapis in filmček) sva opustila že na Kredarici, saj je tokrat na toboganu oster raz, snega pa je manj kot lani in v spodnjem delu že gleda ven skala. Ostala nama je le še smer Marijane in Marka - to sta odkrila in kot prva presmučala 9. aprila 2007 (glej zapis na M&M - Marijana&Marko!), poimenovala pa sta jo "Ob severnem grebenu na ledenik".

Preobula sva se v dereze in ob devetih zagrizla naravnost navzgor.



Površina snega je bila idealna za smučanje, sneg še ni bil preveč ojužen.



Prva prečka ...



... Samo na vesini nad njo ...



Zgornja vesina - desno prehod na severni greben



Pogled proti Kredarici



Izmenično sva zgazila prehode v območju smeri, sneg pa je opazno postajal vedno bolj mehak. Na prečki proti severnemu grebenu se je mestoma udrlo čez kolena.



Severni greben, Škrlatica s sosedi



Severni greben proti vrhu



Zahodna stena, ki se odpre na drugi strani severnega grebena, je postregla s povsem drugačnim snegom - pomrznjen predelan sneg. Prečka v prvo grapo (med vzponom spust, med smučanjem štamfanje) je bila v primerjavi z aprilom 07 zelo slabo zalita - bila sta le 2 snežna trakova, široka manj kot 2 m (eden manj kot meter).

Sestop v zahodno steno



Prečka navzdol v prvo grapo



Nadaljevanje je izgledalo logično - prehodi iz ene grape v drugo, vmes vzponi po smučarsko zanimivih vesinah. Sneg je bil skoraj ves čas enak - pomrznjen, le mestoma (v območju skal, grebenčkov) se je bolj udrlo, v eni grapici pa je bilo celo ledeno (1-2 m vodnega ledu, prekritega s snegom). Samo je skočil naravnost gor na greben pogledat, če je tam kakšen lep prehod, jaz pa sem šel raziskovat prehode v zahodni steni.



Po dobre pol ure sva se spet dobila in poskušala slediti liniji Marijane in Marka.



Še ena prečka navzdol



Prehod na severni greben



Greben do vrha



Ob deset do enajstih sva prišla do Aljaža na vrhu Triglava in se takoj pripravila na smučanje - 15 minut kasneje sva že začela.

Prihod na vrh



Aljažev stolp in midva na smučeh



Srečno!!!



V območju severnega grebena sva imela super trd sneg, kjer so robniki odlično grabili in se ni udiralo. Tudi prvo strmejše mesto ob grebenu (50+°) je bilo lepo trdo, niže pa se je pomrznjena skorja že začela predirati; pod njo je bil sipek sneg in morala sva biti previdna.







Ni bilo ekstremno nevarno in nepredvidljivo, nisva pa mogla smučati "na pamet" in evforično.



Da nama ne bi bilo treba med smučanjem štamfati (smer M&M ima nekaj takih prehodov), sva zavila desno nazaj na severni greben pribl. 15-20 m pod začetkom "tobogana" (Veseli tobogan). Samo je tam že med vzponom od zgoraj videl prehod in odločila sva se, da se s severnega grebena spustiva tam.

Prehod na greben - strm več kot 55°



Za začetek zavoj ali dva na odprtih vesinah pri pribl. 45°, kjer se je že pokazalo, da sva rahlo pozna (oziroma bi bilo bolje, da bi bila bolj zgodna). Sneg je že bil precej mehak in se je ob zavoju malo odpeljal v dolino.



V senčni grapi, kamor sva nadaljevala, pa je bilo porazno! Na ~20 cm sipkega suhega snega je bil žled! Trdo, da so robniki komaj grabili, naklonina pa bliže 50° kot 45°.



V tistih približno 30 m grape sva za večjo varnost skozi žled zabadala cepin; Sama je podlaga večinoma še držala, meni pa se je občasno že udrlo in ni veliko manjkalo, pa bi se moral loviti na cepin. Očitno je senčna lega pokvarila grapo. Škoda.



Po pribl. 20 metrih se je naklonina zmanjšala za nekaj stopinj in robniki so bolje prijeli, pa še bliže soncu - mehkejšemu snegu - sva bila.



Pogled nazaj na grapo - prehod s severnega grebena.



Pod grapo se je začela uživaška smuka po strmih in hudo izpostavljenih vesinah. Sneg se je plazil (ni pa grabilo smuči!), zato sva smučala izmenično in izven vpadnice zgornjega.



Ožina, kjer sta imela M&M (še bolj pa prvi ponavljalec - Primož Vrhovnik) preozko za dolžino smuči, je bila zasnežena v širini nekaj metrov, žal pa ne gladka - bili so mehki žlebiči in raz napihanega snega. Vseeno je ostalo 2-4 m za zavijanje in včeraj je bilo to povsem dovolj.

Prehod proti vesini nad ožino



Precejšnja strmina in nemalo zraka! :)



Samo v ožini ...



... in pod njo.



Pod nogami imaš nekaj deset metrov pobočja, potem "luft", še 100 m niže pa spet pobočje, ki se konča s Steno. Mmmm. :)

Naslednja vesina





Povsem spodnji prehod, kjer so l. 2007 prečili proti Müllerjevemu kaminu, sva tokrat lahko odpeljala naravnost navzdol; tam je bila tudi največja naklonina celega spusta (prek 50°).





Pod steno pa - gnilec. :) Prečila sva pod Kredarico do sledi, ki so vodile od Stene, in se po stopinjah vzpela do koče.









Eno uro po začetku smučanja z vrha sva bila spet na ravnem. Srečna. Pa tudi utrujena, normalno. Od avta do Vrha sva natolkla več kot 2100 metrov! Čestitke tudi Samotu za prvi spust z Očaka - Samo je célo smer smučal naprej in meni tako olajšal ocenjevanje razmer!

Pogled nazaj na presmučano smer (spodnji 2/3)



Smer, ki sva jo smučala, gre torej sprva po istih prehodih kot smeri "Ob severnem grebenu na ledenik" in "Veseli tobogan", potem pa se za razliko od prve, ki izkorišča prehode v zahodni steni, bolj drži grebena in nato z grebena naravnost navzdol. Po osrednji vesini v SV steni sva včeraj smučala tam, kjer že M&M, izstop pa sva zaradi dobrih snežnih razmer lahko peljala naravnost navzdol.

Težav z zalitostjo praktično ni bilo, prehodi so lepo zaliti, brez "basanja". Tudi smer Marijane&Marka je v celoti smučljiva (tam sva se vzpela), le prečka na severni greben (prehod iz Z v SV steno) je že zelo zelo uboga. Včeraj bi še šlo.

Glede na to, da sva včeraj presmučala tudi najbolj strm del smeri "Ob severnem grebenu na ledenik" (strmi prehodi med vesinami v SV steni), lahko dodava, da je ocena omenjene smeri V+ res konzervativna, kot je napisal že Marko. Najina varianta je približno enako zahtevna s kakšnim bolj strmim delom, menim pa, da ni še za VI-. Če primerjam z lanskima presmučanima smerema (24. in 27. aprila - Veseli tobogan, VI-, in Gorjanska, V), je bila včerajšnja po težavnosti nekje vmes, a bliže Veselemu toboganu.

Večina spusta je bila torej opravljena po doslej nepresmučanih prehodih; je to prvenstvena? Najbolj logično ime smeri bi bilo "Po grapi s severnega grebena", ocena pa V+, 350 m.

Zgornji del spusta ob severnem grebenu je označen z belo; z rdečo je označena smer vzpona in spusta Marijane in Marka aprila 2007.



vir podlage: http://www2.arnes.si/~mcuder/arhiv_slike/070409_47.html

In še spodnji del smeri - tokrat z modro linija, ki sva jo včeraj smučala, rdeča pa je smer Marijane in Marka. Snega je trenutno ~1 m več kot na fotografijah (posnete 9. aprila 07), tako da so prehodi bolje zaliti!



vir podlage: http://www2.arnes.si/~mcuder/arhiv_slike/070409_48.html

Še pogled na presmučano smer od daleč



vir podlage: http://www2.arnes.si/~mcuder/arhiv_slike/070409_49.html

Na Kredarici sem prijaznemu osebju vrnil smučarske palice in še pred 13. uro sva odsmučala proti Krmi.



Bilo je vroče, sneg moker, a lepo smučljiv. Tudi brez palic je šlo praktično brezhibno in tudi na ravninski cesti v Krmi nisva obupala do avta! Vmes je treba 3 m po kopnem. 2100 m smuke. :) Mislim, da bi bilo več že težko dobiti v enem kosu!

Plazovi pod pastirsko kočo


4 odzivi

  • jure  
    16. april 2009 19:08

    Bravo Jaka, me veseli in v čast mi je, da sem vama lahko čisto majčkeno tudi jaz pomagal k temu podvigu.

    Kapo dol

    lp
    JureL

  • Nejc  
    16. april 2009 20:07

    Kapo dol! Res vse čestitke! Zame ostaja to želja za prihodnje sezone ... če bom še dovolj nor :)

  • Nadja  
    17. april 2009 07:25

    Čestitke obema,super sta to izvedla.Jaka malo te bo treba okrcati,postal si pozabljiv,veš moraš imeti stvari lepo zložene v avtu,da ko se odpraviš samo zagrabiš in je to to.
    Ampak vseeno vama je uspelo.
    Srečno še naprej kjer koli boš hodil.

  • Jaka Ortar  
    23. april 2009 12:51

    Hvala za čestitke in komentarje!
    Ja, Jure, tudi po tvojih fotkah sem videl, koliko je snega tam zgoraj. :)

    Nejc, saj ni treba biti nor. Samo pravi trenutek ujemi, pa bo.

Objavite komentar