Za en teden na Mljet
Za morske počitnice sva si s Tamaro izbrala enega izmed biserov Jadrana - otok Mljet. Do Reke z vlakom, tam pa na ladjo in morske počitnice so se začele ...
Imeli smo krasno vreme za plovbo, večer je bil "kot iz risanke".
Pogled proti Učki - Istri
Zbudila sva se nekje pri Hvaru. Hm, kaj pa bi to bilo?
Stari grad - Hvar
V Dubrovnik smo pripluli sredi dneva ...
... nato pa sva ujela večerni katamaran naravnost na otok Mljet, kamor sva prišla malo po zahodu sonca. Naslednje jutro se je začelo raziskovanje otoka - malo peš, malo s kolesom, tudi z avtom.
S kolesom okoli "jezer" (ki so v resnici zelo zaprt zaliv)
Krasna voda in še bolj borov gozd.
Na nekaterih obalah so skladi apnenca krasno položni, kar omogoča udobno poležavanje.
Tudi mrazišča sva našla, a tja je bilo treba z avtom.
Tule pa res ni težko ugotoviti kota padanja skladov kamnine. :)
Eno izmed zaslanjenih jezer ...
... in pa najvišji vrhovi otoka.
Po tejle slikoviti na novo v pobočje vrezani cesti sva se spuščala proti morju ...
... in na desni strani le kak meter s cestišča zagledala vhod v jamo (res pa sva bila ves čas pozorna na morebitne sveže odkopane jamske sedimente in na sigo na površini)! Jamo so odprli! :)
Notri so bili zanimivi votli kapniki ...
... skozi nekatere so rasle korenine s površja. :)
Na sredi otoka - Mljet je bistveno bolj dolg kot širok.
Pogled proti Pjelešcu in Korčuli
Zanimiv sediment ob cesti. Jamski?
Fini pesek na skrajnem JV delu otoka.
In najbolj peščena plaža otoka Mljeta. Na razglednicah je bila bistveno bolj privlačna, v resnici zelo ubogo, plitvo, umazano. :(
Seveda sva se morala vzpeti na najvišji vrh otoka - Veliki grad, 514 m. Da ne bi imela težav z vročino, sva z vzponom začela še preden je vzšlo sonce in tako bila na vrhu še pred 7. uro.
Ponosna drža po strašnem vzponu. ;)
Pogled proti soncu v morju
Dolga senca Velikega grada
Popoldne sva skočila še na zadnjo ladjico, ki pelje na otok sredi jezera.
Samostan na otoku
Po tednu dni sva vsa "zarjavela" priplula nazaj v Dubrovnik, naredila en počasen giro po mestu in se nato vkrcala na "kombi-prevoz" v Bosno - do kraja Trebinje, kjer so naju prevzeli geografi ... ne, še nisva šla domov. :)