SZ Slovenija po ekstremnem deževju
Radarske slike so kar tekmovale, katera bo bolj divja in živo obarvana. Fossalon je za ožje območje SZ Slovenije naračunal kumulativo najvišje stopnje na njegovi lestvici in sobota je bila dan za teren.
Ob 6 h zjutraj od doma; slikovito jutro, visoka oblačnost (po oceni na 3000+ m), tam nekje zadaj za Kepo pa že jasnina. Karavanškega fena je bilo bolj malo oz. nič, vidljivost pa vseeno odlična!
Pogled iznad Podljubelja
Julijci
Na samem grebenu Karavank je očitno bil fen: Dovška baba - Hruški vrh
Pobeljeni Stol
Fantastičen pogled na Martuljkovo skupino
Najprej naju je pot vodila v dolino Tržiške Bistrice, kjer naj bi bila cesta zaprta zaradi plazu. Evo ga.
Precej me moti, da se izraz "plaz" uporablja za kakršno koli akumulacijo materiala - to defenitivno ni bil plaz! Kvečjemu nanos plavja hudournika, ki ga zamašeni odtok pod cesto ni več požiral.
Stol
Sava Dolinka je bila malo nad Jesenicami divja, umazana, nosila je polomljena debla. Eno sem ujel:
Julijce je pobelil sneg. Vsaj izgledalo je tako. Kukova špica
Kljub informacijam o zaprti cesti na Vršič sva zavila gor. Mimo Jasne je bila cesta ponekod deloma pokrita s prinešenim materialom, z zahodnega pobočja je en hudournik prinesel še posebno veliko materiala in čez polovico ceste naredil lep vršaj. :) Tudi više na serpentinah je bilo treba pogosto slalomirati po naplavinah, tudi nekaj večjih skal je dol priletelo. Pogled pri Ruski kapelici pa je bil prav spektakularen! Voda je drla čez stopnice ...
Više se je na tleh začela pojavljati belina - sneg?! Ne, samo sodra! Na Vršiču ni bilo snega (najnižji ostanki sodre so bili v Gozdu-Martuljku).
Cesta je bila prevozna prav do Erjavčeve koče, kjer je z desne (izpod Vratc, Nad Šitom glava) voda dobesedno prestavila del melišča čez cesto. Vsaj tako je izgledalo!
Ni čudno, saj je bil po seštevku radarskih meritev (Fossalon) tudi Vršič deležen najbolj obilnih padavin v zadnjem delu poslabšanja!
12-urna akumulacija padavin do sobote ob 00:00. Belo je najina pot - iz GPSa
vir: OSMER FVG
Največji prinešeni kosi so bili veliki več kot 1 m!!!
Bager je počasi čistil nanos, 2 kamiona sta material odlagala na robu parkirišča pri Erjavčevi koči. Posledica je bila tole:
Ker sva hotela priti v Posočje, sva se vrnila nazaj v Kranjsko goro. Elektrarna pri Jasni
Voda je ob najvišjem vodostaju presegla rob in se v spodnji tretjini fotografije prelila na cesto!
Na italijanski strani Julijcev nič posebnega, Rabelj kot da ni bilo nič, tudi jezero nenavadno lepo, čisto. Na naši strani Predela sva zavila proti "Mangartskemu plazu" oz. plazu Stože.
Močne padavine --> intenzivna erozija
Novi most čez Mangartski potok
Pogled z mostu navzdol ...
... in navzgor
Na cesto proti Bovcu je na večih mestih drla voda kar naravnost skozi gozd (brez struge), toliko slapov v Posočju še nisem videl! Nekateri so bili prav impozantni ...
Boka je sicer spet dokazala, da kras pomembno ublaži padavinske (bolje odtočne) viške, saj je ni bilo dosti več kot lani oktobra. Kanin sploh ni bil pobeljen, prav tako ne Montaževa skupina.
V zgornji Trenti (Na Logu) je bilo tudi cel kup slapov, tale se nama je zdel prav poseben.
V koči pri izviru Soče sva oskrbnico povprašala o dogajanju zadnjega dne. Najbolj naj bi deževalo v petek popoldne, ko so se jim zamašili odtoki meteorne vode in je ta vdrla v kočo. Toča je padala šele zgodaj zjutraj ob prehodu fronte, padlo pa je je toliko, da so sprva mislili, da je zapadel (za vrhove) napovedani sneg!
Nazaj čez Vršič ni bilo nič šokantnega, cesto so že očistili, nasploh pa na primorski strani ni bilo toliko vode, potočkov, nanosov. Imajo bolje urejeno odvodnjavanje kot na kranjskogorski strani?
Spet sva dobila potrditev, da naši hribi prenesejo ogromne količine padavin. Glede na seštevke Fossalona naj bi pri nas bil padavinski maksimum zadnjega poslabšanja nekje med črtama Predel-Jalovec-Špik in Luknja-Zadnjica-Bavščica-Rombon-Kaninski podi. Zelo ozek pas. Morda pa je šlo le za točo in ne močne padavine?
Še nekaj kart poti:
In višinski presek 320 km dolgega popotovanja od Ljubljane do Ljubljane. ;)
