Izjemno vodnata Soča (veliko fotografij!)
Danes sva bila s Tamaro na terenu od teme do mraka.
Začela sva okoli 7 h zjutraj s središča Baške grape - najprej sva šla pogledat Bačo pri zaselku Humar, kjer jo ponavadi najprej "vrže na cesto". Nič ni bilo, vse lepo, voda tako na oko 2 metra pod cesto. Padavin očitno ponoči tudi više od Zarakovca ni bilo prav dosti; v Zarakovcu včeraj od 18 h do 24 h 29.0 mm, danes od 00 do 06 h pa še 17.8 mm, torej skupaj 46.8 mm/12 ur. Nič hudega.
Baška grapa jo je tokrat odnesla najbolj poceni v zahodni Sloveniji (v primerjavi z dolinami Soče, Učje, Idrijce, Vipave itd.). Ob takšnem vodostaju se nikjer ne prelije čez rob.
Zato sva takoj nadaljevala proti Soči. Ob 7:40 sva že bila pri kraju Bača pri Modreju. Idrijca je bila še vedno močno narasla in razlita praktično do ceste.
Idrijca je zaradi bistveno večje vodnatosti (in višjega vodostaja) zajezila Bačo in tudi ta je bila tik pred sotočjem zelo visoka.
V Mostu na Soči sva zavila desno - proti Tolminu. Že takoj, ko sva zagledala jezero, je bilo jasno, da take Soče še nisva videla (tokrat tretjič po sledeh izjemnega deževja v Posočju).
Voda je skorajda segala na cesto, a ker se je bilo še dalo peljati, sva nadaljevala ... le še nekaj sto metrov. 
Nepreklicno konec.
Soča je povsem zalila cesto. Avto na fotografiji je bil tam parkiran že pol ure, saj je njegov lastnik s čikom "prihajal k sebi". 
Okoli pol osmih je namreč v nalivu spregledal vodo na cesti in zapeljal vanjo, da so gume izgubile stik s podlago! Na srečo ga je tok vode prestavil nazaj na asfalt in lahko je odpeljal vzvratno nazaj na kopno.
Medtem so še odprli zapornico in voda se je začela premikati še hitreje. Hlodi so prav leteli mimo!
V občasnih močnejših nalivih sva obrnila in se ustavila tik ob jezeru. Lansko jesen smo se tam sprehajali in zdelo se nam je silno nevarno hoditi po potki ob jezeru (glej fotko. Tokrat je bila voda 3 metre višja!
Lučke so vseeno pustili prižgane. Tako pač je, če imamo preveč "štroma"!
Voda je tekla čez cesto naravnost v jezero. Kar ploskovno.
Na mostu čez Sočo se je pokazalo, kako zelo visoka je bila tokrat Soča.
In še malo naprej na cesti proti Gorici.
Soča je res dobro izkoristila naplavno ravnico. Območja, ki jih je poplavilo ob tej povodnji, bi morala za vedno ostati nezazidljiva!
Ko sva spet prišla v Soško dolino (po kraju Volče), sva zavila proti Kobaridu. Tale sveži vršajček v gozdu je pritegnil najino pozornost. 
Seveda sva imela obute škornje, v rokah pa dežnik, tako da ni bil problem čofotati po vodi kljub močnemu dežju. Fantastično sva lahko opazovala delo hudournika! Kamenje je ropotalo, ko ga je nosila voda, polna delcev v suspenziji.
Mini-slapovi
Kje lahko najbolje opazuješ moč reke in ostaneš suh? Na mostu, seveda.
Prvi tak se je ponudil pri kraju Volarje. Pa sva šla gor in čez nekaj minut dobila še družbo z druge strani. 
Soča je skočila iz korita in se razlila po travnikih. Prostora ima tu res ogromno, nič bat. 
Potem pa je na most pritekel delavec cestnega podjetja z znakom, ki prepoveduje promet, in vpil je: "Sam bejžte dol, ni več gvišno!"
On že ve, mi pa smo res raje šli. :)
S pobočij na levi (Livek) so se nad cesto valile ogromne količine vode, še posebej pa prvi potok in potok Treska. 
Slednji je bil izjemen, pršec je segal čez cesto, tla so se tresla.
Zelo lep prizor tik nad cesto. Si ga bom sprintal v okvir. ;)
Od Kobarida je pa le še lučaj do Bovca, ob 9:30 sva že bila pri Žagi. Cesta je bila zaprta, a je bilo treba iti mimo znaka in preveriti globino vode. En avto je bil pred nama in ker je prišel lepo čez z vodo Soče zalito cesto, sva šla še midva. Okoli 10. ure sva bila na mostu čez Sočo pri vodomerni postaji Log Čezsoški.
Firbcev ni zmanjkalo, ravno takrat pa sta prišla tudi možaka, ki sta zavila v hišico vodomerne postaje in itak sem ju moral povprašati. 
Aha, 375 m da je vodostaj, najvišji danes je bil okoli 400, pretok pa takrat 800? VAU, ogromno!
Soča se je poigravala s tablo, ki je označevala prejšnjo rekordno znamko, zato je bila tabla že zvita.
Sotočje Boke in Soče
Boka je bučala, da se ne da povedati, tako velike je pa tudi še nisem videl.
Opazila sva tudi nekaj takole na oko svežih pojavov
Podor
Snežni plaz
Na pobočjih nad Čezsočo so se super videle sledi padajoče vode!
Skozi Čezsočo sva zavila proti Logu Čezsoškem po levem bregu Soče, a nisva prišla daleč. 
Vode je bilo več kot 30 cm, preveč tudi za najine škornje!
Vodo Soče je centrifugalna sila tiščala v levi breg, zato se je razlivala v levo (proti vzhodu), tam pa se je že naredilo "jezero" počasno tekoče vode. Kjer je "hitra voda" Soče tiščala v to "jezero", je nastal greben.
Tipična barva Soče
Pa sva šla nazaj po isti skozi Bovec in se ustavila na mostu pod Kobaridom. Staro in mlado je bilo na mostu, sedaj bom pa verjel, ko bodo rekli, da niti najstarejši prebivalci Kobarida ne pomnijo ... nekaj jih je res bilo tam.
Še ena najbrž sveža reč - gruščnati tok? - na levem bregu Soče
Nad cesto sva tu in tam opazila čudovite primere procesov, ki so posledica močnih padavin
Potoček si je z močno erozijo razširil strugo.
Tale pa dela vršajček finega materiala.
Mini blatni tok
Po sendviču 5minut v Tolminu sva šla naprej po Soči navzdol - proti Solkanu. Odprte zapornice pod Mostom na Soči
Zapornice HE Ajba
Železniški most čez Sočo
Polna struga - le en meter pod cesto!
Kanal ob Soči je bil danes bolj Kanal v Soči. 
Voda je ob času najinega obiska (13 h) že upadla za kak meter od najvišjega vodostaja.
Slavni most čez Sočo
Ne parkiraj - privat!!!
Še en Kanal
Še naprej pri Desklah naju niso pustili mimo zaprte ceste po levem bregu Soče, cesta ne desnem bregu pa je tudi že bila poplavljena. Vode je bilo še za škornje preveč!
Plave? Bolje "Plavaj". ;)
In dobil sem idejo za novo terensko vozilo. Tale pride povsod. 
Vse panorame se ob kliku povečajo!
Spet se je pokazalo, da ima Posočje zelo ugodno konfiguracijo terena za prenos ogromnih količin padavin proti morju. Široko ravno dolinsko dno, prometnice večinoma potekajo dovolj visoko nad dnom doline (bi najbolj veljalo za Sočo), naselja so večinoma dovolj stran od vode. Ali je bila v teh dneh vsaj najmanj ogrožena katerakoli cerkev ali pa graščina?
"Posočje odrezano od sveta", "Tolmin povsem odrezan", "Bohinj odrezan od sveta". In še kakšna butasta se je našla v medijih, ali pa jaz to narobe razumem. Ali "odrezan" pomeni nedostopen z osebnimi vozili/nedostopen z dostavnimi vozili/nedostopen za zdravniško pomoč? Ali kaj? Dobesedno odrezane vasi so (/so bile) npr. bohinjski Brod (poplavljena cesta), Kneške Ravne (odneslo cesto!), Rut in Grant (odneslo cesto!). V Bovec se je dalo čez Predel. V Tolmin se je dalo po dolini Idrijce in nato prek Volč, ali pa prek Ljubinja oz. na drugo stran čez Banjščice. Bohinjska Bistrica je bila povezana čez Soriško planino in Železnike, nihče ne omenja Jelovice, ki je v dneh po 18.9.07 reševala prebivalce Bohinja?! Zgornja dolina čez Pokljuko, spodnja čez Jelovico v 1:30-1:45 v Ljubljani. In to je "odrezan".
Jutri pa naprej s škornji na nogah in fotoaparatom v rokah!
Vse fotografije so avtorska last in jih brez vednosti avtorja ni dovoljeno poobjavljati!
